ANDREA PALLADIO

UVOD

Andrea Palladio je bil italijanski arhitekt, ki je v času renesanse živel in deloval v beneški Republiki. Zgledoval se je pri grški in rimski antični in arhitekturi, sam pa je močno vplival na zahodno arhitekturo. Njegov slog je postal znan kot paladijanski klasicizem. Gradil je z lokalnimi materiali. Večina njegovih del je namreč iz opeke in okrašene s štukaturami. Pri oblikovanju posameznih arhitekturnih detajlov pa je uporabljal tudi kamen. Razvil je tri tipe zgradb in sicer za meščansko palačo, podeželsko vilo in cerkveno stavbo.

Slika 1: Portret Andrea Palladia iz 17. stol.

Njegova najznamenitejša dela so Villa Godi, Villa La Rotonda, Villa Barbaro in Villa Emo.

ŽIVLJENJEPIS

Andrea Di Pietro della Gondola je bil italijanski renesančni arhitekt, ki se je rodil 30. novembra 1508 v Padovi in je umrl 19. avgusta 1580 v Masru. V Padovi je dobil izkušnje iz kamnoseštva in kiparstva v delavnici Bartolomea C. da Sossana . Pri šestnajstih letih se je preselil v Benetke, kjer je preživel večino življenja. Tam je delal kot asistent v studiu Pedemuro, Kjer je delal kot kamnosek. Njegovo kariero je izoblikovalo delo s humanistom, poetom in učenjakom Gianom Giorgiom Trissinom. Medtem, ko je Trissino rekonstruiral Villo Cricoli je pokazal zanimanje za Andrejeva dela. Trissino ga je spodbujal in navdihnil za antične umetnosti in arhitekturo. Dal mu je tudi ime Palladio po grški boginji modrosti Pallas Atheni (palladio v grščini velja za modrega, pametnega). Svoj arhitekturni slog je začel oblikovati okoli leta 1541, ki je pozneje postal znan kot paladijski klasicizem. Njegov prvi veliki javni projekt je bil leta 1548, ko je oblikoval lože za mestno hišo Bailico Palladiano. Palladio je najbolj znan po svojih vilah, palačah in tudi knjigah. Leta 1570 je objavil knjigo »I quattro libri dell’ architettura« (4 knjige o arhitekturi) s katero je zaslovel po vsej Evropi. Umrl je iz neznanega razloga leta 1580 v Maserju, blizu Trevisa. Pokopan je v cerkvi Santa Corona v Benetkah.

SLOG

Njegova arhitektura temelji na simetriji klasični arhitekturni kompoziciji pravokotnih ploskev in razumevanju perspektive. Ideje je črpal iz antike, za katero ga je navdušil Trissino. Razvil je slog imenovan po njem, ti. paladijski klasicizem, ki se je razvijal vse do konca 18. Stoletja, popularen pa je bil vse do 20. stoletja. Slog se je uveljavil v Veliki Britaniji, na Irskem in tudi v Severni Ameriki.

DELA

Oblikoval je vile in palače in je razvil tri tipe zgradb: paladijansko meščansko palačo, paladijansko podeželsko vilo in paladijansko cerkveno arhitekturo s poudarkom na pročelju cerkva.

Najznamenitejša stavba je Villa Rotonda, iz leta 1566. Pri palači se je zgledoval po Bramantejevi renesančni palači in jo po svoje nadgradil. Njegovi naročniki so bili predvsem bogati aristokrati. Njegova najznamenitejša in najpomembnejša dela so : Villa Rotondo, Villa Godi, Villa Emo in Villa Barbaro. Vse arhitekture se nahajajo na področju Beneške Republike. Vse so postavljene na podeželje, kar še dodatno podkrepi harmonijo in idiličnost njegove arhitekture. Imajo renesančne značilnosti in temeljijo na harmoniji in skladnosti. Pri vseh so prav tako opazne razne značilnosti grške in rimske arhitekture (stebrni redi, oblika stavb,…).

1.    Villa La Rotonda

Villa Almerico Capra ali Villa La Rotonda je renesančna vila, ki stoji na severu Italije na podeželju. Njena gradnja se je pričela leta 1567. Palladio jo je izdelal za Paola Almerica, duhovnika, ki se je po upokojitvi iz Vatikana želel vrniti v domačo mesto Vicenza na beneškem podeželju. Palladio je navdih za vilo našel v rimskem Panteonu. Stavba je pravokotna in okronana s kupolo. Gre za popolno simetrijo. V sredini je navidezni krog, ki povezuje vse štiri smeri stavbe. Vila ima portiko v obliki rimskega tempeljskega pročelja na vseh štirih straneh. Vsak od štirih portikov ima stopnice, ki vodijo v središče stavbe. Najpomembnejši del notranjosti je središčni centralni prostor z balkonom in kupolo na vrhu. Poslikave bolj spominjajo na katedralo, kot na podeželsko vilo.

Slika 2: Andrea Palladio , 1570,  Načrt za Villo Rotondo, objavil v I Quattro Libri dell’Architettura

Slika 3:  Andrea Palladio, 1560, Villa Rotonda,  stranski pogled

2.    Villa Barbaro

Villa Barbaro ali z drugim imenom Villa di Maser je vila v Maserju na severu Italije. Vila je bila postavljena za Daniela Barbaro, »patriarh Aquileje«, ambasadorja kraljice Elizabete I in njegovega brata Marcantonia, ambasadorja francoskega kralja Charlesa IX. Njena gradnja je potekala od 1560 do 1570. Kipe je izdelal kipar Alessandro Vittorio , freske pa so delo slikarja Paola Veronesa. Vila je bila začrtovana v nizki kompozicijski liniji, ki se razteza v park. Načrt pritličja je pravokoten s pravokotnimi sobami. Na vzdolžni osi je postavljena glavna sprejemna soba. Glavni vhod je portiko v obliki rimskega templja, okrašen je z štirimi jonskimi stebri, za katere je navdih dobil iz rimskega templja Fortuna Virilis.

Slika 4: Andrea Palladio, 1560-70,  Villa Barbaro,  frontalni pogled

3.    Villa Godi

Villa Godi je patricijska vila na severu Italije. Je eno od prvih del Palladia. Naročniki vile so bratje Godi (Girolamo, Pietro in Marcantonio ). Vilo se začeli graditi  leta 1537 in je bila dokončana leta 1542. Ker gre za zgodnje delo Palladia je vidno pomanjkanje štukaturnih ornamentov. Načrt je zasnovan tako, da so stanovanja simetrično razporejena na vsaki strani od glavnega vhoda. V prvoten načrt je Palladio vključil velik del kmetijskih objektov, kar pa ni bilo realizirano. Harmonija med pokrajino in arhitekturo še ni tako izražena kot pri njegovih kasnejših delih. Stavba je masiven blok, sestavljen iz treh ločenih  delov. Javni del sprejemnice je jasno ločen od bivalnih prostorov. Notranjost stavbe je poslikana s freskami, ki so delo treh različnih avtorjev.

Slika 5: Andrea Palladio, 1537-42, Salon Ville Godi

Slika 6:Andrea Palladio, 1537-42,  Villa Godi

4.    Villa Emo

Villa Emo je patricijska vila blizu vasi Fanzolo di Vedelago. Andrea Palladio jo je zasnoval leta 1559 za družino Emo in je ostala v njihovi lasti vse do leta 2004.

Slika 7: Andrea Palladio, 1559, Villa Emo

Vila je najbolj dodelanih Palladijevih vil, saj se v njej kaže 20 let Palladijevih izkušenj. Uporabljena so preprosta matematična razmerja, ki so izražena v proporcijah, tako višine kot dimenzij prostorov. Načrt vile je Palladio objavil v svoji knjigi. Za razliko od ostalih objavljenih načrtov, načrt Ville Emo najbolj ustreza zgrajeni arhitekturi. Vila je uokvirjena z dvemi krili v katerih naj bi se sprva izvajala kmetijska opravila. Celotna vila ima tako značilnost delovnih vil. Pot, ki vodi do glavnega stopnišča je iz velikih tlakovanih kamnov. Ni povsem jasno, ali je tako oblikovan dostop zaradi določene funkcije ali je njen izgled zgolj dekorativen. Bivalni prostori stavbe so dvignjeni nad tlemi. Namesto običajnega stopnišča, ki vodi do glavnega vhoda, ima stavba široko rampo z rahlim naklonom. Glavni vhod ima obliko portika. Loža ne izstopa iz gabarit stavbe kot predprostor, temveč je poglobljen vanjo.

Slika 8:Andrea Palladio, 1570,  Načrt Ville Emo v knjigi I Quattro Libri dell’Architettura,

Zunanjost vile je preprosta in ne vsebuje veliko ornamentov. V njenem nasprotju je notranjost, ki je polna fresk, ki jih je naslikal Giovanni Battista Zelotti.

Slika 9: Giovannia Battista, freska v vili Emo

I QUATTRO LIBRI DELL’ARCHITETTURA

Andrea Palladio je napisal tudi pomembno arhitekturno delo »Štiri knjige o arhitekturi«. Knjige so prvič izšle leta 1570 v Benetkah (štirje deli pogosto izdani v enojnem formatu). V knjigah je opisan njegov način gradnje in slog. V knjigah so tudi načrti njegovih vil. Poleg tega govori tudi o grškem in rimskem navdihu in antični arhitekturi na sploh. S to knjigo se je po celi Evropi razširil njegov slog in mu prinesel veliko slavo in uspeh konec. Veliko arhitektov se je zgledovalo po njem. Poznan in spoštovan je bil tudi v ZDA. Skoraj nobena od arhitektur ni bila  izvedena, kot kažejo načrti v knjigah.

Sika 10: Začetna stran knjige I Quattro Libri dell’Architettura

 

ZAKLJUČEK

V zaključku velja poudariti, da se je Andreja Palladio, tako , kot je na splošno veljalo tudi za druge avtorje v renesansi zgledoval v antiki. Pregledovanje in raziskovanje njegovih del nam razkrije njegov slog. Njegove stavbe so izvirne, lahko rečemo celo izjemne, polne detajlov in vzpostavljajo neposreden odnos s ponokraji.

VIRI

Knjižni viri

KOŠIR, Fedja. 2006. K arhitekturi: Razvoj arhitekturne teorije. Fakulteta za arhitekturo Univeze v Ljubljani. Ljubljana.

Internetni viri

PALLADIO Andrea. Wikipedia.org (Citirano 14.1.2015, 18:50). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Palladio>
PALLADIO Andrea. Wikipedia.org (Citirano 14.1.2015, 18:50). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://sl.wikipedia.org/wiki/Andrea_Palladio>
Palladian archiecture. Wikipedia.org (Citirano 14.1.2015, 19:30). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://en.wikipedia.org/wiki/Palladian_architecture>
Villa Emo. Wikipedia.org (Citirano 14.1.2015, 19:30). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://en.wikipedia.org/wiki/Villa_Emo>
Villa Barbaro. Wikipedia.org (Citirano 15.1.2015, 16:00). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://en.wikipedia.org/wiki/Villa_Barbaro>
Villa Rotonda. Wikipedia.org (Citirano 15.1.2015, 16:00). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://en.wikipedia.org/wiki/Villa_Capra_%22La_Rotonda%22>
Villa Godi. Wikipedia.org (Citirano 15.1.2015, 16:00). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://en.wikipedia.org/wiki/Villa_Godi>
I quattro libri. Wikipedia.org (Citirano 14.1.2015, 18:50). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://en.wikipedia.org/wiki/I_quattro_libri_dell%27architettura>

Slikovni viri

Marcok. 2009.Villa Brabaro: frontalni pogled. Wikipedia.org (Citirano 14.1.2015, 18:50). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/59/Villa_Barbaro_panoramica_fronte_Marcok.jpg>
Marrabbio2. 2005.Villa Rotonda: načrt. Wikipedia.org (Citirano 14.1.2015, 18:50). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/53/PalladioRotondaPlan.jpg>
Anonymous. 1642.I quattro libri. Wikipedia.org (Citirano 14.1.2015, 18:50). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://en.wikipedia.org/wiki/I_quattro_libri_dell%27architettura#mediaviewer/File:Palladio_Titel_1642.jpg>
BAUER Stefan. 2007.Villa Godi.Wikipedia.org (Citirano 14.1.2015, 18:50). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/69/Villa_godi_valmarana_front.jpg>

BAUER Stefan. 2007.Villa Rotonda.Wikipedia.org (Citirano 14.1.2015, 18:50). Dostopno na spletnem naslovu:

<http://en.wikipedia.org/wiki/Villa_Capra_%22La_Rotonda%22#mediaviewer/File:Villa_Rotonda_side.jpg>
BAUER Stefan. 2007.Villa Godi: Salon.Wikipedia.org (Citirano 14.1.2015, 18:50). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://en.wikipedia.org/wiki/Villa_Godi#mediaviewer/File:Villa_godi_valmarana_saal.jpg>
SCHMID Erich. 2008.Villa Emo.Wikipedia.org (Citirano 14.1.2015, 18:50). Dostopno na spletnem naslovu:
<http://en.wikipedia.org/wiki/Villa_Emo#mediaviewer/File:Villa_Emo_in_Fanzolo.jpg>

AVTORJI

Cokan Marcedes, 2014-15

Špan Sandra, 2015-16

Osvald Lucijan, 2018-19

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja